Moškost, ženskost, trans-spolniki, olimpijske predstave, svet

Moška psihologija in Fantovska psihologija (Men psychology vs. Boy psychology) - razumevanje, zakaj smo kot družba, kjer smo.

Kje so močni, zreli moški danes? - se sprašujejo dandanes moški in ženske.
Zakaj je vse več zmedenosti glede spolov v ZDA in Evropi? Očitno zaradi odsotnosti esenc moškosti in ženskosti. Pa tudi prehrambene industrije, motilcev hormonov, a kot posledice pomanjkanja zrele moškosti. Knjiga King, warrior, magician, lover iz 1990 ponuja odgovore in poziva na streznitev družbe pred pogubo, kot sledi.

Ob koncu 20. stoletja se je družba začela soočati s krizo identitete moškosti neslutenih razsežnosti.
Vedno več sociologov, antropologov in globokih psihologov je odkrivalo opustošne dimenzije tega fenomena, ki zadeva vsakega od nas posebej, kakor družbo kot celoto.
Ob pogledu na družinski sistem lahko opazimo zlom tradicionalne družine. Vse več družin prikazuje žalostno dejstvo izginjajočega očeta, katerega odsotnost tako v čustveni in ali fizični obliki povzroča opustošenje na otrokih obeh spolov. Oslabljen ali odsoten oče pohablja zmožnost tako hčeram, kakor sinovom, da bi dosegli svojo lastno spolno identiteto ter da bi ustvarili intimno in pozitivno pot s pripadniki svojega ali nasprotnega spola. Moškega in ženskega.
A ne moremo z lahkoto pokazati s prstom na moderni družinski sistem, pač pa razumeti krizo moškosti, možatosti.
Kako je včasih deček postal moški?

Prvič. Skozi stoletja so se v zahodnjaški civilizaciji vsi rituali za moškost opustili ali so se pretvorili v ozke ali manj energijske kanale, v fenomen imenovan pseudo (lažne) iniciacije. Z odtujitvijo od ritualov smo zajadrali vstran od procesov, kjer so tako moški kot ženske dosegli svojo spolno identiteto na globok, zrel in življenjsko izpolnjujoč način.
Kaj se zgodi v družbi, če tega prehoda v odraslost ni?
V primeru moških je ogromno takih, ki sploh niso doživeli iniciacije v moškost ali pa so imeli lažno-pseudo doživetje oz. iniciacijo, pri kateri transformacije v odraslost ni. Tako nastane dominanca oz. prevlada Fantovske psihologije.
Za to psihologijo fantkov je značilno:
- zlorabljanje in nasilno vedenje proti drugim, tako proti moškim, kot ženskam.
- pasivnost ali oslabljenost, kot nezmožnost učinkovitega in ustvarjalnega delovanja v svojem življenju in pri vzpodbudi slednjega pri drugih
- nihanje med nasilnežem in slabičem

Drugič. Razpustitev zrele moške identitete v družbi. Ta faktor je posledica ene veje kritičnosti žensk oz. ene veje feminizma na nasilne moške, vključno na zrelo moškost, katero se zmotno vključuje pod ime patriarhat. To je družbena in kulturna organizacija, ki je vladala zahodnemu svetu in večini ostalega sveta od vsaj tisočletja pred načim štetjem do danes. Feministi so spoznali, kako dominanca moških v patriarhatu zatira in zlorablja ženskost obojih, teh z ženstvenimi lastnostmi in vrlinami, kakor žensk samih. Porodila se je radikalna ideja in zaključek v tej veji feminizma, da je moškost v svojem izvoru pravzaprav nasilna in da "eros" - ljubezen, sorodnost in nežnost - pride oz. obstaja samo pri ženskem delu enačbe človeka. Vendar dejstvo je M + Ž = Človek
Prikladno je ta izgovor pripomogel k osvoboditvi od patriarhata tako moških kot žensk. A avtorji opozarjajo na resen problem takšnega pogleda. Tako patriarhat ni izraz globoke in izvorne moškosti, saj ta dva pojma nikakor ne pomenita nasilja in zlorab. Patriarhat je zgolj izraz nezrele moškosti, imenovane Fantovska psihologija, ki je v delih temna oz. ponorela stran moškosti. Je izraz zakrnele moškosti, ostale na nezrelem nivoju. Patriarhat je pravzaprav napad na moškost in ženskost v celoti, saj ta skuša dominirati tako ženskam, kot moškim. Osnovan je na (otroškem) strahu - nezrelem moškem strahu pred ženskami, kakor tudi pred zrelimi moškimi.

Patriarhalni moški ne želi izpolnjenega moškega v svojem sinu ali pri podrejenih moških v družbi, pač pa pozdravlja poln razvoj svojih hčera ali uslužbenk. To je torej pogosto poleg naših očetov tudi zgodba naših šefov v službi - zavidanje, sovraštvo, fizično nasilje in psihološko nasilje. Bolj dobri, lepi, sposobni in ustvarjalni kot moški postanemo, bolj smo deležni osovraženosti naših nadrejenih ali tudi vrstnikov.
V resnici smo napadeni le od (čustvene) nezrelosti ljudi, kateri so prestrašeni pred našim napredkom proti izpolnjujoči moškosti ali ženskosti. To je spoznanje glede na študije o starodavnih zapisih napram modernim sanjam, pa študije o feminizmu kot pojavu v verskih krogih, pa od odseva nad naglimi spremembami med družbenimi vlogami spolov ter glede na dolgoletne klinične študije, kjer so avtorji te teme ugotovili ključno stvar, ki manjka pri moških, ki iščejo psihoterapijo. Ne manjka jim ženstvenosti, kakor predvidevajo nekateri psihologi, saj imajo preobilo ženstvenosti v sebi. Manjka jim globoka in nagonska moška energija, potencial za zrelo moškost. Tako so moški v splošnem bili in so še vedno družbeno blokirani zaradi prejšnjega patriarhata in posledično feministične kritike, ki je določila, koliko moškosti lahko obdržijo.

Tisti moški, kateri so iskali svojo moško strukturo skozi meditacijo, molitve in kar C. Jungov krog pravi aktivna domišljija, so prišli v stik z notranjimi arhetipi zrele moškosti in so bili sposobni prepisati samodestruktivne in nasilne misli, občutke in miselne vzorce patriarhata ter postali opolnomočeni in močni, uravnovešeni in dobrohotni do sebe in drugih, tako moških kot žensk.
Zato danes potrebujemo več zrele moškosti, ne manj moškosti, kot narekuje del feministov. Potrebujemo več Moške psihologije, ne Fantovske psihologije. Razviti moramo umirjen odnos do moške energije in moči, da ne delujemo dominantno in z vedenjem odvračamo drugih.

Tako ravno pomanjkanje in kriza zrele moškosti in zrele ženskosti vodi v globalno krizo preživetja, ki jo danes gledamo tudi na političnem parketu.